Kako objeti ježa

Lutkovna predstava Kako objeti ježa je nastala po istoimenski slikanici Jane Bauer, ki je za zanjo prejela nominaciji za večernico (2022) in desetnico (2023) ter nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico (2022).

V zgodbi spoznamo dobrovoljnega ježa, ki se mu svet obrne na glavo zaradi nenadne in neustavljive želje, da bi nekoga objel oziroma, da bi nekdo objel njega. Uprizoritev dosledno sledi unikatnosti zgodbe, ki v sebi nosi elemente absurda in nonsensa ter nadgrajuje njeno večplastnost v domišljijski lutkovni svet ježa in hoste, v kateri ne prebiva samo on, temveč tudi živali, ki v realnem svetu sodijo v drugačne življenjske prostore: slon, želva, … pa tudi Pipe lisjak – deček, oblečen v lisičji kostum.

Ježeva želja, na prvi pogled rahlo absurdna, sproža številne asociacije in čustvene odzive, s katerimi se srečujemo vsak dan. Občutek osamljenosti, ki sproži potrebo po stiku z drugim živim bitjem. Občutek razočaranja ob zavrnitvi. Ježeva žalost pa se še poglobi, ko mu prijatelj Pipe iskreno pove, zakaj ga nihče ne bo hotel objeti. Jež mora odrasti in se soočiti z lastno nepopolnostjo in nepopolnostjo drugih, hkrati pa v sebi poiskati drugačne kvalitete.  Ko spozna vrednost iskrenega prijateljstva, se zgodi objem.

Jež doume, da pravo prijateljstvo ni samoumevno in da ga je treba negovati. Obenem pa začuti, da so “objemi muhasti in da jih ne more kar trositi naokoli”. Kajti, ko prebivalci hoste izvejo, da je Pipe ježa vendarle objel, nočejo zamuditi te unikatne izkušnje in se postavijo v vrsto kot za fotografiranje s filmsko zvezdo. In takrat jež pride do še enega spoznanja: resnična čustva ne morejo biti neiskrena.

Uprizoritev Kako objeti ježa nas povabi v delavnico gdč. Bazilike, iz katere zmeraj prihajajo čudežne pripovedi, nikoli pa še nismo imeli možnosti pokukati vanjo. Tokrat nam je to dovoljeno. In pred nami se razpre svet, kjer iz recikliranih predmetov in materialov pred našimi očmi nastajajo lutke, ki nato oživijo in nas povabijo v svoj svet. Delavnica gdč. Bazilike je prostor neomejene domišljije. Iz zavrženih predmetov in iz delavničnega orodja vznikne svet zgodbe o ježu. Delavnica postane hosta, orodje in predmeti pa slon, medved, želva, sraka, šoja … in jež.

Kako objeti ježa? Če skušamo dobesedno odgovoriti na to vprašanje, je prvi in povsem razumen odgovor: težko. In ta odgovor pred vse nas postavi izziv, kako se soočiti z nečim, kar je težko. Odnehati, ker je pretežko ali vztrajati prav zato, ker je težko …

za otroke 4+/ 35 min

Režiserka, avtorica koncepta in igralka animatorka: Katja Povše
Avtorica dramatizacije in dramaturginja: Tanja Lužar
Avtor likovne podobe: Andrej Štular
Lutkovni tehnolog in izdelovalec scene ter lutk: Žiga Lebar
Avtorica glasbe: Jelena Ždrale
Izvajalci glasbe: Klemen Bračko (viola), Nino de Gleria (kontrabas, produkcija), Urban Turjak (pozavna), Jelena Ždrale (violina)
Kostumografka: Eva Jakopič
Asistentka režije: Martina Maurič Lazar
Tehnična pomoč: Igor Vuk, Iztok Hrga
Fotograf: Matej Povše

Gdč. Bazilika se zahvaljuje Janu Pirnatu JSKD.

Produkcija: Pripovedno gledališče gdč. Bazilike/Društvo lutkovnih ustvarjalcev in Hiša otrok in umetnosti

Premiera: 25. oktober 2024 ob 17.00, Hiša otrok in umetnosti, Ljubljana

Predstava je nastala s pomočjo Ministrstva za kulturo RS in MOL – oddelka za kulturo.

Kako objeti ježa

Lutkovna predstava Kako objeti ježa je nastala po istoimenski slikanici Jane Bauer, ki je za zanjo prejela nominaciji za večernico (2022) in desetnico (2023) ter nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico (2022).

V zgodbi spoznamo dobrovoljnega ježa, ki se mu svet obrne na glavo zaradi nenadne in neustavljive želje, da bi nekoga objel oziroma, da bi nekdo objel njega. Uprizoritev dosledno sledi unikatnosti zgodbe, ki v sebi nosi elemente absurda in nonsensa ter nadgrajuje njeno večplastnost v domišljijski lutkovni svet ježa in hoste, v kateri ne prebiva samo on, temveč tudi živali, ki v realnem svetu sodijo v drugačne življenjske prostore: slon, želva, … pa tudi Pipe lisjak – deček, oblečen v lisičji kostum.

Ježeva želja, na prvi pogled rahlo absurdna, sproža številne asociacije in čustvene odzive, s katerimi se srečujemo vsak dan. Občutek osamljenosti, ki sproži potrebo po stiku z drugim živim bitjem. Občutek razočaranja ob zavrnitvi. Ježeva žalost pa se še poglobi, ko mu prijatelj Pipe iskreno pove, zakaj ga nihče ne bo hotel objeti. Jež mora odrasti in se soočiti z lastno nepopolnostjo in nepopolnostjo drugih, hkrati pa v sebi poiskati drugačne kvalitete.  Ko spozna vrednost iskrenega prijateljstva, se zgodi objem.

Jež doume, da pravo prijateljstvo ni samoumevno in da ga je treba negovati. Obenem pa začuti, da so “objemi muhasti in da jih ne more kar trositi naokoli”. Kajti, ko prebivalci hoste izvejo, da je Pipe ježa vendarle objel, nočejo zamuditi te unikatne izkušnje in se postavijo v vrsto kot za fotografiranje s filmsko zvezdo. In takrat jež pride do še enega spoznanja: resnična čustva ne morejo biti neiskrena.

Uprizoritev Kako objeti ježa nas povabi v delavnico gdč. Bazilike, iz katere zmeraj prihajajo čudežne pripovedi, nikoli pa še nismo imeli možnosti pokukati vanjo. Tokrat nam je to dovoljeno. In pred nami se razpre svet, kjer iz recikliranih predmetov in materialov pred našimi očmi nastajajo lutke, ki nato oživijo in nas povabijo v svoj svet. Delavnica gdč. Bazilike je prostor neomejene domišljije. Iz zavrženih predmetov in iz delavničnega orodja vznikne svet zgodbe o ježu. Delavnica postane hosta, orodje in predmeti pa slon, medved, želva, sraka, šoja … in jež.

Kako objeti ježa? Če skušamo dobesedno odgovoriti na to vprašanje, je prvi in povsem razumen odgovor: težko. In ta odgovor pred vse nas postavi izziv, kako se soočiti z nečim, kar je težko. Odnehati, ker je pretežko ali vztrajati prav zato, ker je težko …

za otroke 4+/ 35 min

Režiserka, avtorica koncepta in igralka animatorka: Katja Povše
Avtorica dramatizacije in dramaturginja: Tanja Lužar
Avtor likovne podobe: Andrej Štular
Lutkovni tehnolog in izdelovalec scene ter lutk: Žiga Lebar
Avtorica glasbe: Jelena Ždrale
Izvajalci glasbe: Klemen Bračko (viola), Nino de Gleria (kontrabas, produkcija), Urban Turjak (pozavna), Jelena Ždrale (violina)
Kostumografka: Eva Jakopič
Asistentka režije: Martina Maurič Lazar
Tehnična pomoč: Igor Vuk, Iztok Hrga
Fotograf: Matej Povše

Gdč. Bazilika se zahvaljuje Janu Pirnatu JSKD.

Produkcija: Pripovedno gledališče gdč. Bazilike/Društvo lutkovnih ustvarjalcev in Hiša otrok in umetnosti

Premiera: 25. oktober 2024 ob 17.00, Hiša otrok in umetnosti, Ljubljana

Predstava je nastala s pomočjo Ministrstva za kulturo RS in MOL – oddelka za kulturo.